Kaj lahko stori EU za oblikovanje ekonomske in socialne prihodnosti v globaliziranem svetu?

Zgodovina nas uči, da so edina stalna stvar spremembe. Globalizacija je sprememba, ki zahteva od nas pripravljenost, če želimo izkoristiti priložnosti in zmanjšati tveganja. Zaradi izuma avtomobila so denimo kovači resda izgubili delo, toda hkrati so nastale nove zaposlitvene možnosti v avtomehanični stroki. Posamezniki, podjetja in države, ki so se hitreje odzvale na nove razmere, so bile uspešnejše. Za našo ekonomsko in socialno prihodnost je zato pomembno, da znamo iskati in prepoznati nove priložnosti ter da smo dovolj podjetni in spretni, da jih izkoristimo. To pomeni tudi, da pravočasno prepoznamo, katere stvari in procesi sodijo v preteklost.

Za našo ekonomsko in socialno prihodnost je izjemnega pomena, da ustvarimo okolje, ki bo spodbujalo podjetniško iniciativo in ustvarjanje vrednosti, namesto prerazdeljevanja. S tem, ko bomo spekli večjo torto (ustvarjena vrednost), bo lahko vsak od nas dobil večji kos in bomo tudi lažje pomagali ranljivim skupinam v naši družbi (starejši, invalidi ipd.). Ne pozabimo na znanje. Tisti, ki izumljajo in razvijajo nove izdelke in storitve bodo največkrat v prednosti pred tistimi, ki le kopirajo. Novi poslovni in proizvodni procesi izboljšujejo učinkovitost in cenijo proizvodnjo, znanje jezikov nam omogoča komuniciranje v globaliziranem svetu in še bi lahko naštevali. Dobro znanje zahteva angažirane učitelje in učence (dijake, študente), ki imajo na voljo primerna in zadostna sredstva za delo. Prizadevati si je treba za to, da bodo rezultati raziskav zaživeli v praksi. To pomeni na eni strani več vlaganj v raziskave, da bomo prišli do novih spoznanj, hkrati pa to zahteva tudi bolj sistematično spremljanje uporabnosti raziskav in večje sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo. Davčna politika in sistem socialnega zavarovanja morata biti zasnovana tako, da nagrajujeta zaposlene, podjetnike in podjetja za delo in jih spodbujata k aktivnosti.

Za našo prihodnost smo odgovorni sami, Evropska unija pa krepi našo fleksibilnost in nam ponuja številne instrumente, da smo pripravljeni in da izkoristimo naše priložnosti in zmanjšamo naša tveganja v globaliziranem svetu. Omenimo najprej finančno pomoč. Da bi pomagali delavcem, ki so izgubili zaposlitev zaradi globalizacije, je Evropska unija leta 2007 ustanovila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Njegov proračun je pol milijarde evrov. Evropski socialni sklad državam članicam pomaga, da delovno silo bolje pripravijo za nove, globalne izzive. Vsako leto sklad nameni okrog 10 milijard evrov za izobraževanje in vlaganje v znanje ljudi. To je približno tretjina slovenskega bruto domačega proizvoda v letu 2007. Ne pozabimo na Evropski sklad za regionalni razvoj, pa na sredstva, ki jih EU namenja za raziskave, za izmenjavo študentov in učiteljev ipd. Podpora EU pa ni omejena le na finančno pomoč. Tukaj je še zakonodaja. Cilj uredb in direktiv, ki jih sprejemamo na ravni Evropske unije, je poenotiti in harmonizirati pogoje dela in poslovanja v Evropski uniji, kar bi naj med drugim znižalo stroške poslovanja podjetij in krepilo njihovo konkurenčnost. Ne pozabimo na to, da nam članstvo v evroobmočju zagotavlja denarno stabilnost. Ni se nam treba več ukvarjati s tem, koliko je naš denar manj vreden zaradi inflacije in kaj narediti, da bomo čim manj izgubili. Namesto tega lahko čas in energijo vlagamo v iskanje in izkoriščanje novih priložnosti. Omenimo še izmenjavo dobrih praks Zakaj bi ponavljali napake, ki so jih že naredili drugi. Zakaj ne bi raje uporabili dobre in preizkušene metode. Evropska unija nam daje številne priložnosti, da se učimo drug od drugega (npr. Mutual Learning Programme).

To je le nekaj primerov aktivnosti na evropski ravni, ki jih lahko izkoristimo za oblikovanje naše ekonomske in socialne prihodnosti. Ne pozabimo pa, da Evropska unija ni neka abstraktna ideja ali institucija. Evropska unija smo mi, posamezniki, ki neposredno volimo poslance v Evropskem parlamentu. Imamo torej moč, da vplivamo na to, kakšne odločitve bodo sprejete na evropski ravni in to moč moramo in lahko izkoristimo tako, da se udeležimo volitev.

Evropska poslanka Ljudmila Novak