Jezikovna raznolikost

Jezikovna raznolikost je pomembna, prav tako, da se predvsem mladi učijo tujih jezikov. Toda imam dva pomisleka, predloga oz. vprašanji, ki bi ju bilo potrebno razmisliti:
- zdi se mi, da je učenje tujih jezikov v slovenskih šolah popolna polomija; mladi, ki nimajo dodatnega izobraževanja (pa tudi če samo gledajo TV ali igrajo računalniške igrice) tujih jezikov (sploh 2. tujega jezika!!!!) ne znajo uporabljati!!! Tu je šolski sistem - preveč šolski, premalo življenjski in kot tak manj uporaben! Zato se mi zdi nujno najprej spremeniti šolski sistem - vsaj učenje tujih jezikov ter bolj spodbujati vse oblike neformalnega učenja na tem področju.
- glede na stroške, ki jih ima EU s prevajanjem in tolmačenjem mislim, da bi bilo potrebno uvesti EN uraden jezik - max 3 - toda za to razpisati neko časovno omejitev, do katere se morajo VSI naučiti ta jezik. Mislim, da bi bili tečaji, ki bio jih plačali ljudem - kar se itak dogaja, bistveno cenejši, kot je vse prevajanje... da o ceni precvažanja vse "garniture z dokumentacijo" iz Bruslja v Strazburg sploh ne govorim.

Vsaka država pred pristopom k Uniji določi, kateri jezik želi uporabljati kot uradni jezik EU. Dogovor o tem se potem zapiše v akt o pristopu.
EU se je zaradi demokratičnosti in preglednosti odločila obdržati sedanji sistem. Nobena država članica noče odstopiti od svojega jezika, države kandidatke pa tudi želijo uradnim jezikom dodati svojega.

V primeru, da bi bil samo en skupni jezik, večina ljudi ne bi razumela, kaj EU dela. Katerikoli jezik že bi izbrali, za večino državljanov EU bi bil premalo razumljiv, da bi v njem lahko prebirali zakone, uveljavljali svoje pravice ali znali izraziti svoje mnenje pri udejstvovanju v zadevah EU. Sploh pa, kateri jezik naj bi izbrali?
Največ ljudi v EU denimo govori nemščino, ki pa zunaj Nemčije in Avstrije ni zelo pogosta.
Španščina in portugalščina imata med jeziki EU največje število domačih govorcev na svetu – vendar večina njih ne živi v Evropi.
Francoščina je uradni jezik ali eden od uradnih jezikov treh držav članic, govorijo jo marsikje po svetu in poučujejo jo na mnogih šolah EU: vendar jo poznajo bolj v južni in zahodni Evropi, manj pa na severu in vzhodu celine.

Največ ljudi v EU govori angleščino bodisi kot prvi ali drugi jezik: toda nedavne raziskave kažejo, da ima zadostno znanje angleščine manj kot polovica prebivalstva EU.

Stroške, ki jih ima EU zaradi poslovanja v 23 uradnih jezikih, je najlaže oceniti s stroški, ki jih ima s svojo prevajalsko službo, tj. s prevajalci in tolmači, ki politiko večjezičnosti uresničujejo. Po podatkih za leto 2005 so njihovi skupni letni stroški znašali 1123 milijonov EUR, kar je 1% splošnega letnega proračuna Evropske unije. Porazdeljeno na prebivalce EU pomeni to 2,28 EUR letno na osebo.

glede pikine skrbi učenja tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah se strinjam...prvo bi bilo treba spremeniti učni sistem in postaviti neka osnovna merila kai bi morali učenci, dijaki sploh znati...sama sem dijakinja in trenutno iz izkušenj vem da je znanje dijakov preveč raznoliko...najbolj zaskrbljujoče pa je to, da je v vsakem razredu nekaj dijakov, ki ali ne znajo besede niti pravilno izgovorit, ali sploh ne razumejo osnovnih angleških pojmov...poleg tega pa vsa snov temelji samo na ˝piflanju˝ besed iz tekstov...to pa večina po ocenjevanju pozabi...jezik se v šolah uči togo...kot je napisala pika ni življenjski in res manj uporaben...

Najprej je treba razlikovati politiko uradnih jezikov in politiko delovnih jezikov. Uradni jeziki so vsi nacionalni jeziki držav, ki so pristopile in v tem smislu je EU skupnost, ki je uredila jezikovno situacijo relativno ugodno, čeprav daleč od zadovoljivega. Morate vedeti, da navkljub temu živi v EU več ko 50 milijonov ljudi, ki jim materinščina ni nobeni med uradnimi jeziki. Med njimi so ne samo jeziki priseljencev, kot je arabščina ali turščina temveč avtohtoni evropski jeziki kot so katalonščina ali baskovščina, pa tudi ruščina v velikih delih baltiških držav. Toda uradni jeziki za tekoče delovanje in funkcioniranje EU pomenijo zelo malo, ker so točno določeni pogoji in situacije v katerih so v uporabi in so ti pogoji zelo omejeni. Vsi zakoni, ko so že sprejeti morajo biti prevedeni v uradne jezike, na vprašanja državljana v teh jezikih mora EŬ v njih tudi dati odgovor, pri sojenjih na evropskem sodišču imamo pravico do svojih jezikov. Toda v procesu vsakdnevnega funkcioniranja, sprejemanja odločitev in političnega življenja, na sejah, konferencah, pogajanjih, znanstvenih sestankov, strokovnih sestankov itd. NE OBSTAJA POLITIKA ENAKOPRAVNOSTI, amak obstajajo DELOVNI jeziki. V zvezi z delovnimi jeziki pa ni politike in je odločanje o tem prepuščeno TRGU. Trg pa, logično, odloča na osnovi moči. Stanje uporabe delovnih jezikov danes v EU je naslednje: Najbogatejše inštitucije si lahko privoščijo večje število delovnih jezikov in zelo kompliciran, posebj pa zelo drag interpretacijski sistem. Edini, ki upošteva vse uradne jezike tudi kot delovne je Evropski parlament. V praksi pa je sistem zelo nekvaliteten, ker ni mogoče tehnično izvajati interpretacije direktno iz vsakega med 23-imi jeziki v vsaki. Zato uporabljajo dvojni posredni način. Najprej interpretator prevaja iz manjšega jezika (na pr. slovenščine) v angleščino, potem pa drugi prevajajo iz angleščine v druge jezike. Dvojno interpretiranje govorenega jezika prinaša enormne izgube vsebine.
Toda, čim je organizator revnejši, manj je delovnih jezikov. Najcenejša možnost pa je, da uporabimo na mednarodnih srečanjih samo en delovni jezik, kar pa je praksa v več ko 90% vseh dogodkov. Ko imamo 10 delovnih jezikov, eden med njimi je sigurno angleščina. Ko jih je 5, tudi takrat je eden med njimi angleščina, ko sta dva, eden je angleščina in seveda, ko je eden sam - to je brez dvoma angleščina. Sledi, logično, da je francoščina včasih delovni jezik, nemščina tudi, angleščina pa vedno - in za keteri jezik se bo odločil ecvropejec? Na ta način smo že v stanju, v katerem je praktično angleščina postala edini skupni jezik evropskega dela in odločanja. Brez znanja angleščine nihče nima možnosti, da dejansko deluje v organih Evropske unije. Tisti, ki pa angleščine ne poznajo ali vsaj ne poznajo dovolj dobro, nimajo kaj iskati v evropski politiki.
Zaradi takšnnega stanja imamo tudi določene ekonomske posledice. Študija prof. F. Grina iz Švice po naročilu francoskega ministrstva za šolstvo je ugotovila da evropejci izgubljamo 25 milijard evrov letno zaradi učenja angleščine, medtem ko Angleži nimajo nobenih stroškov in služijo minimanlo 17 milijard letno. Ali je pošteno, da revne države financirajo bogato Veliko Britanijo zaradi nenekopravnega jezikovnega sistema delovnih jezikov?
Posebna stvar pa je tudi pomen jezikovne politike na vprašanje skupne evropske identitete. O tem lahko pogledate moj prispevek pri predlogu uvajanja vzgoje za evropsko identiteto.
Za vse to obstaja zelo enostavna in zelo poceni rešitev, le večina ljudi pod vplivom zastarele vzgoje izključno za nacionalno identiteto, v to ne verjame in noče poskusiti. Zakaj ne pogledate v google? Če vpišete besedo "esperanto", dobili boste več deset milijonov zadetkov. Če pogledate "youtube, Piron, Chalenge", dobili boste pojasnilo. Če pogledate www.eo.wikipedia.org, videli boste da v esperantski prosti enciklopediji obstaja veliko več člankov kot v slovenščini, če pa pogledate na www.lernu.net lahko preiskusite kaj je to in kako se ga lahko naučite. Ali imate dovolj odprto srce in radovednost? Morda pa je res nekaj na tem?
Zlatko