Uvajanje predmeta Vzgoja za evropsko zavest

Se strinjam s prvim predlogom, ki bi ga ucenci lahko obdelali znotraj predmeta Drzavljanska vzgoja in etika in ze obstaja.

Kar se esperanta tice, pa mislim, da bi lahko povzrocil vecjo zmedo, saj bi se sedaj vsi, tudi tisti, ki ze obvladajo angleski jezik, morali nauciti se en drug jezik.

Kaj menis o tem?

Nekaj o skupnem jeziku EU je pisal ze Daniel pod "Jezikovna raznolikost" ...

Zraven nacionalnih, regionalnih, lokalnih, ideoloških in marsikaterih drugih skupinskih zavesti (identitet) bi vsak Evropejec moral imeti tudi evropsko identiteto. To pa dosežemo z vzgojo, enako kot z vzgojo dosežemo nacionalno identiteto in druge, in sicer z vzgojo za vrednote, v tem primeru evropske vrednote, med katerimi so solidarost, človekove pravice, sekularnost, subsidiarnost, mir, demokracija, enotnost v različnosti, enakopravnost, demokracija, vseživljensko učenje, skrb za okolje in odgovornost za svoja dejanja. Vse to pa ne zaleže, če nimamo glavni simbol te skupnosti, to pa je skupni jezik. Ko prečkam avstrijsko mejo, naenkrat je vse v nemščini. In čeprav govorim nemščino, do dejstvo mi takoj govori da sem na tujem, da to ni moje in mi nič ne pomaga vsa ostala vzgoja. Z samim dejstvom da je tam vse v nemščini, mi je povedano: tu si tujec. Da bi dosegel občutek, da je Avstrija avstrijska (od avstrijcev), ampak tudi moja (od vseh evropejcev), lahko to dosežem samo z eno možnostjo: ob varovanju nacionalnih jezikov, moramo imeti en skupni jezik, ki pa ni samo komunikacijski, ampak tudi identitetni. Če bi takoj na meji pisalo: Oesterreich / Austrio (v esperantu: Avstrija), bi vsi, ki bi se učili esperanto v vseh državah vključno z Anglijo, čutili, da je to tudi naša dežela. Angleščina je lahko komunikacijski jezik (kot je to res sedaj), toda nikoli ne more postali identitetni jezik evropejcev, ker ni nevtralna. Skupni identitetni jezik, ki bi nas vse združeval in katerega bi imeli radi, ker predstavlja skupno identiteto, mora biti nevtralen. V Evropi sta samo 2 takšna jezikovna kandidata: esperanto in latinščina. Ker pa je esperanto neolatinski jezik (torej jezik ki temelji na latinščini), je pa 20-50 krat lažji za učenje - ker zaradi pravilne slovnice omogoča veliko večjo kombinatoriko in svobodo izražanja kot kateri koli drugi jezik, je veliko bolj pametno izbrati njega. Problem z esperantom je, da večina ljudi v Evropi, ki smo vzgojeni samo za nacionalno pripadnost imamo močne predsodke v tem smislu, da je to nekakšen umetni jezik, ki ni zmožen vsega, kar opravljajo nacionalni jeziki. O teh predsodkih ne bi govoril tukaj, imamo v slovenščini več del Vinka Ošlaka o tem. Če pa ste vsaj malo radovedni, poglejte spletno stran www.lernu.net ali pa www.eo.wikipedia.org
Zlatko