»Bit« EU poslancev

»Bit« EU poslancev 1. del
19. januar 2009 ob 15:50 | Elena Pečarič |
http://www.vest.si/2009/01/19/%c2%bbbit%c2%ab-eu-poslancev-1-del/

…esenca ali assenza (odsotnost v italijanščini), asentacija: priliznjeno pritrjevanje, odobravanje ali še drugače, EU senca. Vse velja in drži. Pred več kot dvema mesecema smo šestim EU poslankam in poslancem poslali spodnji dopis z vprašanji. Ker je g. Pahor postal premier RS, je svoje poslansko mesto v EU parlamentu prepustil g. Aureliu Juriju, ki pa še vedno nima spletne strani oz. kontakta, kjer bi ga lahko dosegli. Očitno nadaljuje dobro utečeno tradicijo svojega predhodnika, da uživa v spokojnosti. Prav tako nam ni jasno na kakšni pravni podlagi lahko takšna zamenjava poteka, glede na to, da so EU poslanci neposredno izvoljeni s strani državljank in državljanov članic. Po več kot mesecu dni nisem prejela nobenega odgovora, a ker sem vztrajna sem vajo ponovila. Naj povem, da nisem pošiljala le na naslove EU poslancev, ampak tudi na vse naslove, ki jih je bilo moč najti na njihovih spletnih straneh, dva ali trije najmanj. Na skoraj vseh spletnih straneh EU poslanke in poslanci poudarjajo pomembnost vzdrževanja dialoga med državljankami in državljani. To naj bi bila prioriteta njihovega dela. Pa jim gre verjeti, glede na dejstvo, da smo prejeli nazaj odgovor le enega poslanca, g. Lojzeta Petrleta. Torej na naša vprašanja odgovarja le g. Petrle.

Spoštovani
Na vas se obračam kot radovedna državljanka in vas prosim, da mi odgovorite na nekaj vprašanj povezanih z vašim delom kot EU poslanka/poslanec. Bližajo se volitve v EU parlament in zanima me, kako se to pozna na vašem delu in v EU parlamentu?

1. Kakšen je vaš oseben doprinos in angažma v tem mandatu za Slovenijo in EU splošno; kaj ste predlagali, dosegli, pobude, ki so uspele in tiste, ki niso…bilanca vašega dela?

Trudil sem se kot član Odbora za zunanje zadeve in član Odbora za okolja, javno zdravje in varnost hrane za politiko, ko bi jo državljani Evropske zveze (EZ) razumeli in sprejeli ter, če se le da, čutili tudi v žepih. Vesel sem, da je bil moj pogovor s komisarko Readingovo podlaga za pripravo Direktive o gostovanju, zaradi katere že nekaj časa telefoniramo z mobilnimi telefoni kadar smo na tujem za 60 % ceneje.

V tem duhu se bo letos pocenilo tudi pošiljanje sms-ov. Mislim, da sem uspel tudi na področju zdravja tako s sporočilom o Zdravstveni strategiji za obdobje 2008-2013, ki najavlja prvič v zgodovini EZ močan premik v smeri preprečevanja bolezni in zahteva zdravje za vse in v vseh politikah; uspela pa je tudi moja pobuda za boj proti raku, ki se ji je do sedaj pridružilo 70 poslank in poslancev in smo z njeno pomočjo uspeli postaviti zdravje in še posebej boj proti raku višje na politični red EZ. Verjetno je bilo oboje podlaga za to, da me je revija Parlament magazine izbrala za naj poslanca na področju zdravja za leto 2008. Z veseljem sem v zadnjem letu promoviral razvoj naprednih terapij, ki temeljijo na uporabi odraslih izvornih celic in ne povzročajo takih etičnih problemov kot embrionalne izvorne celice.

V tem času sem se trudil tudi za prodor novih in okoljsko primernejših tehnologij-v tem smislu sem se kot poročevalec zavzel za večjo rabo vodika v prometu, vodil pa tudi prvo slovensko delegacijo v Evropsko vesoljsko agencijo-ravno zato, ker tam razvijajo najbolj napredne tehnologije-kar je na koncu rezultiralo v sklenitev pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EVA.

V času parlamentarnega dela me je predsedujoči OVSE-ju imenoval za osebnega odposlanca za Srednjo Azijo (nadaljeval delo Mahtija Ahtisarja). V tem svojstvu sem v času revolucije v Kirgistanu uspešno koordiniral delo OVSE-ja, OZN, EZ, ...pri normalizaciji razmer v tej deželi.

Kot član parlamentarnih delegacij za Rusijo in držav JV Azije sem se trudil za razvoj resnično partnerskih odnosov z omenjenimi državami.

Poskrbel sem, da se ob vstopu Slovenije v EZ v Evropskem parlamentu (EP) najprej slišala slovenska pesem in videla tudi prva fotografska razstava ene od novih držav članic. V tem mandatu sem sprejel več kot 1000 obiskovalcev iz Slovenije ne glede na politične barve. Imel sem priliko na številnih med konferencah promovirati Slovenijo. Za uspešno štejem tudi delo v času Predsedovanja, ko smo tesno sodelovali z vlado in diplomati pri temah, ki jih je Slovenija potiskala skozi proceduro v EP. Ni mi pa doslej uspelo doseči večje pozornosti EP glede svetlobnega onesnaževanja.

Vesel sem, da sem podprl k odprtju slovenske restavracije v Bruslju.

Doslej mi je uspelo najti redno zaposlitev za 6 ljudi, v moji pisarni pa bo v 5 letih delalo skupaj več kot 25 asistentov in stažistov. Mislim, da sem 5 let dobro izkoristil, vse pa mi seveda ni uspelo.

2. Kako se pripravljate na volitve v EU parlament, ali nameravate ponovno kandidirati?

Kandidirati nameram ponovno. Lahko rečem, da sem se pripravljal ves mandat.

3. V čem se razlikuje vloga EU parlamenta (delo, pristojnosti, naloge) v Lizbonski pogodbi od zavrnjene Ustavne pogodbe?

Kot član Evropske konvencije, ki je pripravila osnutek ustavne pogodbe, lahko povem, da se vloga EP v Lizbonski pogodbi v bistvu ne razlikuje od vloge v zavrnjeni ustavni pogodbi. EP v obeh primerih okrepi svojo vlogo-predsednik EK se voli glede na rezultat evropskih volitev, EP skorajda v vsem soodloča s Svetom in ima večje pristojnosti tudi pri finančnih in zunanjepolitičnih vprašanjih.

4. Kakšno vlogo imate v stranki EU in kakšno v nacionalni stranki; kako vlogi povezujete?

V ELS sem njen podpredsednik, doma pa ta čas nimam nobene posebne funkcije. Ker deluje EP po načelih parlamentarne demokracije, je zelo pomembno, da NSi deluje v ELS-ED kot največji in zato najvplivnejši skupini. V ELS sem zadolžen za informacijsko družbo in za mala in srednja podjetja.

»Bit« EU poslancev 2. del
26. januar 2009 ob 9:27 | Elena Pečarič |
http://www.vest.si/2009/01/26/%c2%bbbit%c2%ab-eu-poslancev-2-del/

5. Kako ohranjate stik z državljankami in državljani, kako poteka vaša komunikacija z njimi oziroma dialog?

Reden stik z državljani ohranjam na različne načine.
-preko mojih pisarn v Ljubljani in Bruslju,
-preko internetne strani
-z obiski šol, podjetij in medijev po Sloveniji
-s prirejanjem Evropskih večerov
-s sprejemanjem obiskov iz Slovenije,
-pa tudi z neposredno komunikacijo preko interneta ali telefona.

Ljudje se obračajo name glede vprašanj zdravja in zanimajo jih možnosti financiranja projektov s stani EZ.

6. Kako obveščate javnost, predvsem nacionalno o vašem delu, pobudah,…?

Javnost obveščamo z rednimi objavami preko tiskovne službe naše skupine in preko interneta ter poslanske pisarne doma.

7. Imate uradne ure? Kdaj, kje?

Nimam uradnih ur, pač pa imam pisarno v Ljubljani in sodelavce v Bruslju, na katere se ljudje lahko obrnejo. Doma sprejemam stranke praviloma ob petkih.

8. Koliko asistentov/asistentk dela za vas, kakšna so njihova dela in naloge, kakšna je njihova plača, kdo jo določa?

Ta čas delata zame 2 asistentki in asistent, ki opravljajo različna organizacijska in vsebinska dela. Njihovo plačo določam v dogovoru z njimi sam in je primerljiva z drugimi plačami. Stažisti dobijo okrog 1000 eur, asistenti približno še enkrat več.

9. Ali lahko opišete vaš tipični delovni dan (koliko dni v tednu delate) oziroma kakšna je vaša delovna obveznost?

Moj tipičen deloven dan se začne ob 8h v pisarni s prebiranjem novic in pripravi sestankov ter drugih obveznosti, ki se po navadi začnejo ob 9h in lahko trajajo do polnoči. K obveznostim štejem udeležbo na plenarnih sejah, na sejah odborov in delegacij, srečanja z diplomati, obiskovalci in lobisti ter novinarji. Na običajen dan imam vsaj nekaj vabil za različne sprejeme, zaslišanja, delo v raznih delovnih in ad hoc skupinah in še kaj. Večkrat izkoristimo za delo tudi zajtrke, kosila ali večerje. Delovni dan končujem običajno med 8mo in 10to uro zvečer. Večinoma delam v Bruslju in Strasbourgu od pon do čet, v pet in večkrat v sob pa doma.

10. Kje lahko državljanke in državljani dobimo podatke o plačah EU poslancev ter drugih stroških povezanih z delovanjem EU parlamenta?

Za podatke o plačah poslancev lahko vprašate v državah članicah, pri nas v DZ, ker smo plačani od doma. Plače evropskih poslancev so podobne kot plače poslancev v DZ. Za stroške EP pa svetujem, da se obrnete na njihove službe.

11. Kje lahko izvemo katere so ugodnosti in pravice EU poslancev (upravičeni stroški, imunitete, drugi privilegiji)?

Te zadeve so zapisane v Poslovniku EP.

12. Kako ste si predstavljali vaše delo in ali so bila vaša pričakovanja izpolnjena v teku mandata?

Ob tako velikem številu poslancev, si nisem predstavljal, da ima poslanec toliko možnosti za politično pobudo kot tudi promoviranja lastne države. Prej Nisem vedel, koliko je možnosti delovanja, ki niso vezana na zakonodajno delo. Ugotovil sem, da je EP pomembnejši, kot se mi je zdelo na prvi pogled.

13. Kaj vas pri vašem delu navdušuje, na kaj ste ponosni; kaj vas deprimira, nad čim ste razočarani?

Navdušujejo me številne možnosti političnega vplivanj, ponosen sem, da pripadam najmočnejši politični skupini, deprimira pa me ta čas nemoč EZ ob izraelsko-palestistinskem konfliktu s tragedijo v Gazi, razočaran sem vedno, kadar smo nemočni, ko gre za uveljavljanje temeljnih človekovih pravic.

14. Še nekaj vprašanj glede Lizbonske pogodbe:
a.) Zakaj ni bilo dialoga in javne razprave pred ratifikacijo v parlamentu; kje ste bili vi in zakaj vas ni bilo slišati ali opaziti?
Sam sem bil pobudnik za delo državljanskega foruma, ki se je v času dela Evropske konvencije redno sestajal in obravnaval teme Evropske konvencije, pri čemer so sodelovali predstavniki več kot 50 nevladnih organizacij. Tako je bila Slovenija sorazmerno dobra pripravljena na ratifikacijo ustavne pogodbe in mislim, da večje potrebe po javni razpravi ni bilo. Sicer sem o tej temi govoril tudi izven državljanskega foruma.

b.) Katere vsebinske novosti v pogodbi se vam zdijo pomembne in zakaj?

Pomembno se mi zdi, da se z novo pogodbo okrepijo vse tri glavne institucije kot tudi vloga nacionalnih parlamentov. Ključno se mi zdi, dobimo samo eno zunanjepolitično funkcijo in stalnega predsednika EZ kot tudi enotno diplomatsko službo. Pomembno je tudi več soodločanja in več odločanja s kvalificirano večino. Zelo sem podprl idejo, da je tudi energija del skupne politike.

c.) Poglavje o obrambni in varnostni politiki predvideva veliko novosti; med drugim je vizija o skupni vojski. Zakaj menite, da potrebujemo še eno, poleg nacionalne in NATO? Kako se bo to usklajevalo in financiralo?

Prepričan sem, da potrebuje EZ močnejšo obrambno in varnostno identiteto, vendar ne proti Natu. Ne gre še za eno vojsko, ampak za drugačen izraz oz. uporabo tega, kar imamo. Novi izzivi zahtevajo tudi na tem področju sodelovanje, najmanj pa kompatibilnost opreme. Verjamem tudi, da lahko vojaško poenotenje prinese tudi ugodne finančne posledice-EZ res ne potrebuje 27 nekompatibilnih armad, ki bi se razvijale na osnovi starih političnih in varnostnih predpostavk. Nova predpostavka je, da mora biti EZ sama bolj pripravljena tudi na izzive, pri katerih ni dovolj koncept "soft power".

V upanju in z željo, da mi boste na čim več vprašanj odgovorili, vas lepo pozdravljam.

Elena Pečarič